V poletnem času je eden najbolj prijetnih prostorčkov v Stari Ljubljani prav gotovo kavarna Roža, zraven paninoteke, pred Šuštarskim mostom. Pred časom so končno znova postavili mizice nazaj k rečni strani ulice, in sedaj poleti, ko nas v centru tlači sopara, čez ljubljanico zaveje hladen vetrič in oplazi tudi goste lokala. Popoldne pade na te stolčke senca okoliških hiš, kar je prav tako plus.
In ko sem že ravno pri plusih, je postrežba odlična, bodisi mladi šef (ali šefov sin?), ki natančno ve, da so gostje lokala tam zato, da se imajo fino, in z rednimi gosti lokala reče kakšno besedo - pa ni nikoli preveč vsiljiv. Ostalo osebje se menja in ni redno, večinoma so kar prijazni, čeprav je nekako konec maja in prvi del avgusta delala kot natakarica neka gospodična, ki ni imela ravno najboljšega spomina, prav tako je ni odlikovala velika hitrost, bodisi pri opažanju novo prispelih gostov, ali pa pri postrežbi naročil. Bila pa je dobrovoljna in to je glavna odlika natakarjev pri Roži - niso narejeno prijazni, niso tečni, niso nesramni ali jezikavi - so preprosto prijazni, in večinoma profesionalno opravijo svoje delo, če pa kakšno naročilo pozabijo, so pa dovolj fer, da pridejo še enkrat vprašat, raje kot bi samozavestno prinesli nekaj čisto napačnega.
GLAVNI PLUS lokala kar se mene tiče, pa je normalen odnos osebja do človeške žeje. Pri kavi se pri nas na balkanu pije voda, za vodo že zgodovinski ni treba reči, pa ti jo ob kavi prinesejo. Na zahodu tega ni, Slovenija pa poizkuša biti zahodna, zato človeku v lokalih poizkušajo prinesti čim manjši pljunek vode, da bi ja naročil tisto nagravžno v plastičnih steklenicah. Jok, to pa ne! V roži so mi še do nedavnega prinesli tudi pol litra vode z ledom, in (pozor!) celo limono - pravi top gun koktejl. No to se je v zadnjem času spremenilo, sumim, da zato, ker je obiska vedno več, število kozarcev za pivo pa vedno isto, a še vedno brez težav dobiš novo, ko si znova žejen.
Kava? Ni najboljša, gotovo pa ni res zanič, če jo pijemo počasi (in tako se kava pije!) je popolnoma prijetna zlasti s slastnim nikotinskim dimom.
Na meni so dodali bezgov sok (1EUR) in melonin sok… oboje je odlično, prav tako pa je odlična travarica, ki jo v zadnjem času zanemarjamo. Imajo tudi tomato sendviče (se jih spomnite iz druge pomoči?)
Prijeten je tudi promet mimo tega odlično pozicioniranega lokala - ravno prav ljudi gre mimo, da lahko srečamo koga, ki ga že dolgo nismo videli, ob ograji na reko pa smo ravno dovolj daleč, da lahko tudi ne spremljamo prometa.
Glasba je nevsiljiva, in je ponekod celo ni, kar je v šumotu mesta odlično! Razlega se iz notranjosti, in kdor je želi slišati več, se pač premakne bliže vrat, v odlično stransko uličico, ki je prijetna tudi za malo bolj umirjen pogovor, skrit v zavetje.
Notranjost so pred kakšnim letom dni prenovili v precej “fancy” stilu. Prostor so precej povečali in mu vdihnili nekaj malomeščanskega občutka tako značilnega za Ljubljančane. Precej prijeten občutek je za tiste, ki gremo v mesto tudi zato, da spoznamo še koga novega je zabavno tudi dejastvo, da je WC unisex (Ally Mcbeal much?) seveda je vsa zadeva manj zabavna za sramežljive, ki nočejo, da njihova opravila poslušajo tudi pripadniki nasprotnega spola, je pa res, da sta le redko dva hkrati v WCju - meni se je zgodilo enkrat in še takrat pri umivalnikih (izmenjan prijazen neškodljiv, malo sramežljiv nasmeh - sploh je bilo zelo simpatično)
Skratka, za postrežbo zaenkrat dobijo 98% (hočem pol litra vode in dobre vse natakarje ne le večino), za okus kave 73%, za lokacijo 100%, za notranjost 87% (prijetna a malo kičasta - ima pa zelo udobna sedišča), za ponudbo se težko odločim, všeč mi je, da imajo sveže ideje in da ne poizkušajo ljudi prepričevati, da so mint koktejli po novem prava pijača (celo moška pijača), na ponudbi imajoGuinessa - kar je super, vendar je v piksni - kar ni fajn… Vsekakor več ko 80 in manj kot 100% - realno, glede na trenutno stanje v Ljubljani, pa kar okrog 90%.
V celoti torej relativnih 100% (glej ekstra dolgi komentar)
Približno petindvajset let nazaj, sta takratna lastnika Čufo in Mito poskrbela, da smo ženske za osmi marec dobile tudi rožice. Stalni gostje smo radi poklepetali z obema, res smo bili vedno deležni prijazne postrežbe. Vesela sem, da se je ta tradicija še obdržala, čeprav sedaj bolj redko zaidem v ta del Ljubljane.
Vsaj takrat je imel ta lokal prav posebno dušo, poseben šarm.
cool ideja za blog
mogoče bi lohka še dodajal cene kave z mlekom… tko da bi lahko še to dobil od različnih lokalov. (sam ideja)
Drugač pa Kavarna Roža…. spomin na prfokse iz Vegove k so tm skos visel… posledično mi nismo
jst totalno padam na prijazne in dobrovoljne natakarje, jih odpustim marsikaj.
ampak moja šiptar je še vedno najboljši
@ nevenka Ja, v Roži so pristaši stare šole ravnanja z gosti kot smislom za kavarno.
@ peroksid - bom dodal še cene, zakaj pa ne - morda s komentarjem kaj je v ceno zajeto - plačujemo vendar postrežbo, nasmeh natakarja, in sploh način obravnave, rajši dam deset centov več …
@ irena Katera šiptar? Kje?
heh, kafič med Corsom in Zlato ribico na Cankarjevem nabrežju, mislim, da se imenuje Center. Kave ne pijem, ampak je menda dobra, sladoled mozart je božanski in ustvarjen naravnost zame, s ta najbolj šarmersko razpoloženim kelnarjem si pa vedno izmenično polepševa dan.
bom z veseljem preveril kako se obnaša do moških
moških ne šarmira, samo zabava
ampak moraš na pravega naleteti, imajo tudi enega hudo lesenega. a je hudo nevljudno, če zavrneš natakarja in mu rečeš, da hočeš drugega?
Hmmm, odličen point. Ne bi smelo biti problema, razen, kadar imajo premalo natakarjev za preveliko prometa, potem znajo pljunit v pijačo. Pozabil sem dodat, da je realno stanje takšno, da ne smemo preveč gristi roke ki nas hrani
ampak ampak … meni moj natakar vse servira z ljubeznijo …
Po mojem si mu simpatična, ker če je to tisti lokal, ki ga mislim, potem je bil eden od njih zelo nesramen in vzvišen do naju z Jonom in ga že dve leti namerno bojkotirava - čas da mu dam še eno priložnost
o ne, potem že nisi naletel na mojega šiptarja. on je do vseh prijazen. al pa zabaven. meni pa še na dušco piha poleg tega, ah.
Počutje v lokalu je odlično. Mislim, da so mi všeč kar vse lokacije, ki jih Roža ponuja, razen mogoče tiste na klancu. Ampak, kot rečeno, izbire je dovolj. Natakarji so izjemno spodobni, nikoli se ne tresem, da mi bodo pladenj skupaj s pijačo spustili v naročje (kar je moja obvezna skrb v Fetišu, kjer fanatično odmikam telefon in cigarete, ko pričakujem prihod natakarice). Ponudba je pestra, s sladoledom so me pa do konca prepričali.
No saj moram par stvari še dodatno pohvalit:
Wc je unisex, kar je precej zabaven pristop. Nikoli se še ni zgodilo, da ne bi bilo papirja.
Odličen sladoled, priporočam ga s smetano, morda se zdi, da ni veliko okusov, je pa vsak po svoje dober.
kavo strežejo tudi zvečer, pa tudi trenutna ekipa natakarjev, vsaj moški del, svoje delo opravlja vestno, hitro in prijazno. Pozor, kavo strežejo tudi zvečer - prideš ob enajstih in naročiš - brez izvijanja tipa - joj veste, mmm, smo že avtomat spucal, ker gremo že čez tri ure domov… NE! Kavo dobiš.
Na žalost pa je tudi Roža padla v kremplje časa, ko smo kadilci napadani, in ko se proti nam diskriminira - včasih preprosto zmanjka cigaret. Včasih pa spet - imajo celo Murati - večino časa eno od težin cigaret Marlboro lahko dobiš, vendar cikla še ne znam predvidet. Škoda.
Oglejte si menije, so zelo skrbno izdelani, vendar pa se je oblikovalcu ali pa naročniku zdela dobra ideja del menuja priložit posebej, na posebnem listu, tako da previdno odpirajte.
Ker so v večini reči nadpovprečni, jim tudi kave, ki je včasih (za moj okus seveda!) malo pregrenka in premalo aromatična, ne morem zameriti in zato oceno popravim na relativnih 100% (kava, kava, kava - to je vendar bistvo - zaradi okusa kave grem še vedno, kljub smradu cigar in pol-yuppijevski sceni k Fetišu, pa čeprav ima skupno oceno nižjo)
Moram reči, da se strinjam s čistimi 100%. Predvsem zato, ker se v Roži počutim 100% bolje kot pri drugouvrščenemu ponudniku gostinskih storitev. Glede kave pa - mi je veliko bolj pomembno, da kavo sploh dobim :). Pa, četudi se ponavljam, v primeru, da mi ni do kave, raje vidim več izbire ostalih pijač v cenovnem rangu, ki mi bolj ustreza. Tako da, Roža, Roža, Roža. Aha, pa še to, osebje je res izjemno prijetno.
Pozor, kava je ekstremno pomembna reč - in tarabay je zaenkrat od esspressotov daleč najboljša, čista poezija. Poleg tega so natakarice (morda s kakšno izjemo, a vendar večinoma) prijazne tudi v drugouvrščenem fetišu. Marsikaj jim je mogoče očitat, ampak natakric pa večinoma res ne, a ne
Pa saj nisem nič čez natakarice rekla, ampak, now that you’ve mentioned it - večina jih je res zelo prijaznih, ampak se mi zdijo malo nedorasle poslu. Pripišimo to moji neskončni empatiji, ampak, če jih vidim, da me hočejo hitro odrajtat, ker mislijo na pet drugih miz vnapej (kar je sicer normalno), mi ni prijetno. Počutim se, da sem jim opravek (kar je sicer res), pa sem navsezadnje človek, ki se hoče počutiti dobro po službi. Saj sem postrežena tako kot kjerkoli drugje, le občutek ni pravi. Da mi nekdo komplicira okrog vode - tega tudi ne maram. Glede na to, da so verjetno večinoma straight, pa še bolj pomembno, da sem jaz straight, jih ne morem šarmirat v prijaznost z nasmehom. Pa tega niti ne bi rabila početi, kot gost lokala. Tudi zato mi je Roža všeč - počutim se kot ‘a regular’ , natakarji pa svoje (težavno) delo opravljajo skrajno profesionalno, zato se počutim dobro.